Zgodovina razvoja Vogla

Že v letih med obema svetovnima vojnama je bilo smučanje v Bohinju zelo razvito. Takratni smučarski zanesenjaki so postavili Skalaški dom na samem robu Vogla na Rjavi skali. Dom je služil smučarjem za prenočevanje in poleti planincem kot izhodišče za planinske ture. Med vojno je bil požgan.

Ponovna zgodovina se prične pisati 1958 leta, ko je na pobudo planincev takratno podjetje Transturist iz Škofje Loke pričelo z urejanjem projektne dokumentacije za izgradnjo nihalne žičnice na Vogel. 1961 je že vozila tovorna žičnica, a ji je delovanje za eno leto onemogočil udar strele. Leta 1962 se je gradnja nihalne žičnice na Vogel pričela. V dveh letih, točneje 4.7.1964 je kabina, s kapaciteto 15 oseb, na Vogel pripeljala prve potnike. Jeseni 1964 je pričela voziti prva vlečnica Križ, v dveh letih pa tudi sedežnici Orlove glave in Šija. Obisk gostov se je povečeval, s tem je rasla potreba po razširitvi in modernizaciji prevoznih in gostinskih kapacitet.

Vogel se je v dobrih petdesetih letih razširil v smučišče z osmimi žičniškimi napravami in pestro gostinsko ponudbo. V tem času je prišlo tudi do več organizacijskih sprememb. Od Transturista Škofja Loka preko Alpetourja do Gostinstva so Žičnice Vogel, Bohinj danes delniška družba.

Poglavitni dejavnosti družbe sta prevoz potnikov in blaga z žičniškimi napravami ( vlečnice, sedežnice, nihalna in tovorna žičnica ) ter gostinska dejavnost. V letu 2001 je na Vogel zapeljala nova, posodobljena nihalna žičnica, ki s svojo kapaciteto 950 oseb na uro nudi široke možnosti pri nadaljnjem razvoju.